Trenutne razmere

Rojstnodnevno darilo

sob, 16. maj 2026 - ned, 17. maj 2026

Rea Kolbl

Rieserferner-Villgratner Berge | Hochgall (Monte Collalto) | Vzhodni greben - SZ grapa

Rieserferner-Villgratner Berge | Hochgall (Monte Collalto) | Vzhodni greben - rojstnodevna SZ grapa

Nadmorska višina začetka strnjene snežne odeje: 2.350 m

Po ogledu zemljevidov, spletnih kamer, ter vremenskih napovedi za ta vikend izberemo severno steno vzhodnega grebena Hochgalla (Monte Collato). Tam smo pred sneženjem na spletni kameri videli nekaj lepo zalitih linij, na voljo je tudi veliko opcij če bi bile strmine plazovno neprimerne. Ker je pristop ledeniški in v nedeljo prvi res sončni dan po sneženju, se na pot iz ljubljane odpravimo že v soboto ob 5h zjutraj.

V soboto je malo snežilo, v supergah po poti do 2000 m kjer gremo na smučke. Vzponemo se do koče proti Magerstein-u, na 2400 m pa potegnemo prečko proti Hochgall-u. Presenti nas teren - "ravna" prečka, dolga in naporna zaradi razgibanega reliefa. Prispemo pod ledenik - stena zavita v oblak, vidljivosti dovoljšna da povlečemo varno špuro do vstopa v linijo. Ledeniške razpoke so velike in jih je tudi kar precej - celoten vzpon v soboto opravimo na vrvi, ponoči bi bila navigacija do linije brez špure zelo zahtevna. Snega je ogromno - na 3000 m okoli pol metra. Med hojo ni znakov nestabilnosti, vetra zanemarljivo malo, sneg pa odličen. ECT na strmini pod linijo brez rezultata. Nov sneg je zelo dobro sprijet. Smo pa našli cca 10-15cm debelo plast babjega pšena cca 130cm globoko - na obremenitev ni reagirala. Z lopato z veliko sile od zadaj podremo stolpec in se podre na plasti – ampak ni enakomerno + v izteku linije se je definitivno nabralo več pšena kot višje. Zadovoljni odsmučamo po res izrednem pršiču do mesta pod ledenikom, kjer bivakiramo.

V nedeljo štartamo ob 3:30 proti liniji. Po včerajšnji špuri gre enkratno, mraz je konkreten. Včeraj nekoliko moker nov sneg (v spodnje delu) je danes popolnoma posušen. Izberemo gor gledano skrajno desno linijo, ki je popolnoma zalita brez skal (na sliki rdeča). Ob 5:30 (ravno ob sončnem vzhodu) zagazimo v grapo. Začetek res naporen - kljub platam se udira do popka, napredek zelo počasen. Nad njim pa v liniji precej lažje - verjetno jo je že med sneženjem nekoliko pucalo, tu najdemo do 30cm mehkega pršiča na trdi (vendar ne poledeneli) podlagi. Hitro napredujemo do vrha, uspe se nam tudi skobacati med opastmi na greben. Le teh ni veliko in so male do srednje velikosti - ob jutranji uri nas ne skrbi, v močnem soncu pa vseeno ne bi želela plezati po liniji. Ob 7h na vrhu v se vedno konkretnem mrazu kljub sončnim žarkom.

Spust res izreden. Čisto na vrhu cca 50 m odmsučamo previdno, saj smo pri vzponu našli kar nekaj skal. V glavni liniji pa super pršič - ravno prav uležan da do trde podlage ne pridemo, sluff dovolj počasen da nas ne ulovi. Ali pa smo dovolj hitri? Noro! Nadaljujemo čez ledeniški most in dokaj direktno po ledeniku do 2500 m po res sanjskem pršiču brez dna. Še enkrat!

Za drugo rundo se Andraž in Bor odločita za ponovne uživaške zavoje po ledeniku, jaz pa zagazim se v drugo potencialno ogledano grapo (na sliki zelena, poimenovala sem jo "Rojstnodnevna SZ grapa" - če že ima ime pa mi to prosim kdo sporoči). Začetek spet res težak - brez plat bi bilo nemogoče, s platami pa izvedljivo z veliko trme in obetanja res nore smuke. Ob cca 10h sonce že malo sije na linijo, nima pa še nobene moči. Tudi vzhodne stene, na katere sonce sije že nekaj ur, ne kažejo znakov nestabilnosti - nič se nikjer ne plazi, niti nov sneg iz skal. Zaključim na 3300m, 30m pod vrhom - tako kot v prejšnji je nad mano bolj skalnat del, ki ga tokrat izpustim. še en res enkraten spust! Ta linija je širsa in omogoča še hitrejše, široke zavoje. Sneg pa še boljši - čisto poglihan, globok, stabilen pršič. Tudi tu je sluff dovolj počasen, da me ne ulovi. Spodaj namesto ozke vstopne grape zavijem v levo po super rampi nazaj na ledenik. Še enkrat!

Za tretjo rundo (za Andraža četrto) nihče več nima, ne energije, ne moči v nogah, vendar je sneg enostavno predober - še vedno suh zato pač gremo. Po tej (zdaj pa res zadnji!) furi pogledamo nazaj - naša ekipa treh se je podpisala za 10 in to res čutimo v celem telesu. Odvlečemo se nazaj do opreme, kjer spakiramo ob res konkretni vročini. Ob 14h je sneg na 2500 že precej namočen, plazi se pa še vedno res minimalno.

Nazaj grede smucamo dobro do cca 2450m, potem se pa da previdno na smucah do koče (Kasseler Hutte - Rifugio Roma). Od tam naprej pa peš, dobro natovorjeni, nazaj po zelo lepi potki do avta.