“Požen, požen, sam na celico merki”….
... so za mano vpili vzpenjajoči se sankači, ko sem drvela po sankaški proti avtu (verjetno je bil v igri rekord proge…). Pojma nisva imela, da je danes mega sankaška tekma na progi Savske jame - ob desetih je bilo parkirišče totalno ful (pa tudi nižji parkingi). Vseeno sva - z malo dodatnega kidanja - parkirala (kot je z Mišotom običajna praksa) optimalno. Šanki so bili v pripravljenosti, nama pa so zabičali, da morava do pol enajstih zaviti s steze. Zato hitro do odcepa, kjer naju razveseli pogled na gaz dveh predhodnikov. Sva sicer imela v mislih Ptičji vrh, pa je gaz zavila po cesti desno proti koči, tako da zavijeva še midva. V bistvu je bilo fajn, saj naju je Korenščica ves čas ščitila pred vetrom. Ko doseževa kočo, kakšne posebne želje po nadaljnjem vzponu nisva imela, ker je izgledalo vse spihano, pa tudi veter se je izdatno okrepil. Pihalo je sicer morda malce manj kot včeraj, ampak dovolj. V zavetrju koče se pripraviva za spust. Tako sva izpustila vršni del Gostega plazu s Korenščice; v njem so bile sledi dveh, midva pa se zapodiva v spodnji del (pred nama le ena sled). Tam smučarija kar ok, ne pa perfektna - pod cca 20 centi novega je bila rahlo preveč razrita trda podlaga. Prečka nazaj čez Pusti rovt tečna - klože in veter direkt v obraz, Pusti rovt je tudi zelo spihan. Gozd nad Markljevim rovtom pogojno vozen, snega premalo, Markljev rovt pa fajn.
Torej, snega je spet dovolj za dokaj v redu smučarijo, ponekod je žal precej spihano, strmi gozd ok z malo pazljivosti, vsekakor pa rahlo podaljšana sezona v Karavankah.
Lp vsem, Barbara
Zadnja sprememba: 26.02.2023 ob 16:52
Poglej si še
Osel ne gre 2x na led. Turni smučar pa večkrat!
Za mišjo dlako