Potepanje po vzhodni Turčiji
V soboto smo prileteli v mesto Van poleg istoimenskega jezera. Na Fb smo našli nekega Emraha, ki so ga priporočili predhodniki. Na letališcu nas je pričakal Emrahov brat in nas zapeljal do mesta. Najprej v hotel, ki je ( če jo je) imel eno zvezdico, pa še ta je dol padla, nato pa na en giro po mestu in na kosilo. Predhodniki so napisali, da moramo domačinom zaupati. Smo jim, dokler se niso parkrat zmotili v našo škodo. Naslednji dan nas je Emrah zapeljal do Gevasa, kjer smo naredili prvo turo na neimenovani hrib, 3003nmv. Snega je na severnih straneh dovolj, kljub temu je treba paziti na mine. Po turi smo končali sodelovanje z Emrahom, si našli nov hotel in taxi voznika za nasl dan. Zjutraj nas je pred hotelom pričakal Ðevad in nas zapeljal do Bagriyanika, kjer smo parkirali pri zadnji hiši v vasi. Začeli smo na 2400nmv, pa je bilo kljub temu treba najprej smuči dati na ruzak. Osvojili smo en kup kamenja 3200m visoko. Kljub pomanjkanju snega smo prismučali skoraj do hiše, kjer so nas postregli prijazni domačini. Nasl dan je bil plan Suphan dagi. Do tja in nazaj je 300km, Ðevad nam je hotel zaračunati skoraj 300€ za vožnjo, kar nam je bilo malo preveč. Prekinili smo še eno sodelovanje in si omislili renta car. Ker je bilo danes zjutraj treba urediti še kup formalnosti okoli avta, smo šli danes na Artos dagi. Zapeljali smo se 2100m visoko in takoj stopili na sneg. Do vrha je bilo parkrat sneti smuči, ampak okoli pol 3h smo bili na vrhu. Na 3537m visoko je sicer malo pihalo, pretiranega mraza pa ni bilo. Med smučanjem navzdol je bilo treba spet parkrat sneti smuči, na splošno pa je bilo smučanje čisto v redu. Med vožnjo proti hotelu, je naš šofer Marjan pokazal vse svoje spretnosti, ki ti na turških cestah, še posebno v mestih, zelo prav pridejo. Dva pravila veljata:1. ne ustavljaj, 2. stalno trobi. Trenutno je v teh krajih ramazan, zato do hrane pridemo šele po 18h. V bližini hotela smo našli lokale oz bolj menze, kjer se da najesti za 4osebe za cca 15€. Ce odmislim tistega nateguna Emraha, so ljudje zelo prijazni, le angleščina jim šepa. Ðevad, ki je znal tri angleške besede, je bil za te konce pravi poliglot. K sreči obstaja Google translate, tako da se kar znajdemo.
Zadnja sprememba: 25.03.2025 ob 18:57
Poglej si še
Višje se v teh koncih ne da
Tudi v Podnu še se da!