Po sledeh erotičnega opisa na sončni zahod
Nadmorska višina začetka strnjene snežne odeje: 950 m
Ko se najbolj talentirani pisec na Snežaku, ki me mimogrede vsakič do solz nasmeji in spravi v dobro voljo v še tako slabem vremenu, odloči zapisati tak slavospev tržiški "drugi vijolini", nam mi preostalo drugega, kot vzpon na Hajnževo sedlo. Popoldan, po tem, ko so bili prsti že dodobra ogreti na tipkovnicah in je roka že odplesala nekaj kilometrov z miško, je napočil čas, da razmigamo še preostali del telesa. Parkirali smo v nekaj centimetrski blatni luži lučaj od glavne ceste in ob prijetno pomladno-poletnih temperaturah zagrizli v breg. Lepo zglajena in na naše presenečenje precej trda "gozdna" cesta nas je kot bi mignil popeljala v zgornja nadstropja. Sneg je bil za vzpon ves čas ugoden, le na nekaterih mestih pikico pretrd in je tako terjal previdnejši korak. Na sedlu smo se nastavili poslavljajočemu se soncu in uživali v razgledih. Smučanje v zgornjem delu do konca zgornje doline je bil neverjetno dober. Neverjetno zato, ker smo dejansko pričakovali totalno sranje, smučali pa ta prav odjenjan puterček na enakomerno zglajeni trdi podlagi! Ob stiku s poraščenim spodnjim delom in prej omenjeno cesto pa razmera drastično slabša, a za tako lepo - manj kot dvourno avanturo od blatne luže in nazaj - krasno popoldne.
Več informacij
Zadnja sprememba: 22.02.2023 ob 07:53
Poglej si še
Reševanje Ripsticka
Optimalno doziranje je ob sončnem zahodu