Trenutne razmere

"pa to te ubije"

sob, 8. mar 2025

Janez Javoršek

Visoke Ture, skupina Venediger-Dürreck-Lassörling | Grossvenediger | normalka z juga - Hinterbichl

Nadmorska višina začetka strnjene snežne odeje: 1.400 m

To so Janjine besede, ko se nam zaključuje fantastičen dan na hribu, na katerega se v Avstriji menda najvišje pride s smučmi na nogah, (dobrodošel podatek, če temu ni tako). Besede se ne jemlje dobesedno, a prav daleč od resnice pa niso. Bolj razumljive so, če se ture lotiš v enem dnevu.
Sredi tedna, ko Aida samo izdavi besedo Großvenediger, se mi po glavi vrtijo prebrani stavki in informacija na AO Kamnik, kjer so zapisali, da se kljub slabi zasneženosti, presenetljivo prismuča do parkirišča nad Hinterbichlom. Hvala za to informacijo, na nekaterih ferajnih je še tradicija podajanja odločilnih informacij!
Mi se sredi noči odpeljemo proti Hinterbichlu, takoj na parkirišču v samoti noči stopimo na smuči in pri koči Johannishütte (2121m) nekaj čez šest zjutraj ugasnemo čelke. Bajta se prebuja, a višje proti cilju smo vseeno prvi. Trda podlaga nam povzroči nekaj težav pri vzponu, se pa sledi zaradi pomanjkanja snega v veliki meri držijo markirane poti. Do zaprte koče Defregger Haus (2963m) nas je sonce lepo ogrelo, v sicer mrzlem jutru. Višje na prehodu na ledenik se zamisliš nad pomankanjem snega, stopnja navzdol ja napol kopna in na najbolj sitnem delu okovana v železje. V dobri zasneženosti se s kožami na smučeh zapelješ na južni ledenik Reinerkees. Sedaj je treba s smučmi na ramah previdno poplezati navzdol. Ledenik je dobro zasut, nima pa smisla primerjati v takem času slik izpred desetletij....
Vzpon do vrha le z glavo in pogledom v tla, višina in kratka noč načenjata energijo, a zgoraj je vse poplačano. Ljudi malo in za fotke ob križu ni potrebno čakati v vrsti!
Zgoraj je konkretno pihalo z vetrom južnih smeri, a škodo na snegu je veter naredil v preteklih dneh, trdi zastrugi kljub divjanju na smučeh niso popustili. Na najbolj strmem delu ledenika smo v desnem delu, še pred razpokami varni podlagi, odlično smučali v mehkem nekaj dni starem pršiču. Ledeniško opremo smo imeli (nekateri niti to ne), nismo pa bili navezani pri vzponu.
Peš vzpon nazaj z ledenika na ramo in smuka proti koči Defregger Haus. Ta del je najbolj v pomankanju snega, a se z nekaj izkušnjami, da lepo prismučati do koče. Konkretna pauza z urejanjem opreme in ruzaka, potem pa proti lani preverjenemu grabnu s potokom Lettalunitzbach naravnost na kočo Johhanishütte. Adrenalinska smuka v grabnu z žuborečim potokom in vrsto napol zasutimi tolmuni, nam je le razkazala vse zobe...
Do avta smo po cesti z nekaj kratkimi kopnimi deli "prileteli" zadovoljni "kot radio". Z mrakom smo bili nazaj v Ljubljani. Nora tura!