Obir s severa
Do Jagoutzhütte cesta ni prevozna, zato smo štartali pri cesti. Na izhodišču nas je domačin svaril pred podrtimi drevesi in preveliko količino snega. Vseeno smo poskusili. Na začetku je res nekaj podrtega drevja in po zasneženih hlodih treniraš ravnotežje brez opore za roke (palice). Sledili smo stari, zasuti špuri, ki smo jo začrtali na novo vse do pod Jagovčeve riže kjer so nas prehiteli urni Avstrijci. Z veseljem smo jim prepustili gaženje celotne grape, mi pa smo se potem po udobnih stopnicah povzpeli na osamljen vrh.
Razmere za smuko mešane. V grapi večinoma pršič, tudi kakšna kloža, ampak nič pretresljivega. Pod suhcem je še najbolj presenetila kaka stara trda plazovina. Pod grapo, na soncu je sneg že močno ojužen in težak, zato smo se držali senčnih pobočij. Smuka je za razliko od Petega žrela v Storžiču tukaj zanimiva še dolgo pod grapo. Meni je bil ravno ta del po odprtih pobočjih še najlepši, preden “padeš” nazaj v gozd.
Vabljeni k ogledu videa.
Zadnja sprememba: 03.11.2018 ob 21:57