Nebeski Ojstrnik
Nadmorska višina začetka strnjene snežne odeje: 800 m
Do parkirisca nad vasjo Ugovizza, kjer ob 0815 prvi parkiramo, je cesta povsem spluzena.
Hoja je vrhunska. Poklon vcerajsnji ekipi. Sploh visje ko prebijemo oblake in se znajdemo v zimski pravljici. Sonce sicer ze sproza micro plazove, ki preobrazajo J flanko. Zato na vrhu ni dvoma, da se bomo najprej spustili po sencni SZ flanki v Avstrijo.
Pravljicnih 7 turasov (2 italjansko govoreca) se napravi in nasemu trojcu pripada veselje prvega. Spust je fenomenalen. Bolje to sezono ni bilo in morda tudi ne bo vec oceni Sanda iz Samobora. Suh prsic, brez skorje, ravno prav globok. Top! Vijugamo do difuze in se naprej, saj ne moremo nehati. Po cca 500 visincev dojamemo, da res vec ne vidimo in koncamo pod cesto.
Italijana se za povratek pogumno postavita na celo. Ko odvijeta proti dolini na njuno mesto stopita Urban in Stane. Cast nasega trojca na koncu resuje Nejc, saj sam v postni krizi komaj prisopiham ponovno na vrh. Hvala vsem trem in karmi, ki se mi je z temi klenimi in solidarnimi fanti bogato oddolzila za vcerajsnje solo garanje.
V drugo se spustimo po Z flanki, ki je skoraj enako dobra. Le povsem deviska vec ni kar pa zaradi popolne mehkobe ni motece. Ovira nas le meglica, ki se je dvigovala z nami in nas v drugem spustu hitreje objame. K sreci ima Urban top track in v redkem gozdu zaradi popolne mehkobe brezskrbno uzivamo dalje. Prekmalu smo na pristopni poti, kjer takoj za mostickem zavijemo v graben, ki pa je ze kostolomen (svetujem obstanek na poti). K sreci se nihce ne okopa v potoku in nasmejani se ob cudoviti izkusnji in novih znanstvih poslovimo. Upam, da z nekaterimi le do jutri.
Zadnja sprememba: 26.01.2023 ob 16:53
