Pojdi na glavno vsebino
Dodaj opis razmer
Trenutne razmere

Mega, ena sama žalost!

Aleš Rotar

Nadmorska višina začetka strnjene snežne odeje: 1.200 m

Za Žalostnico mi je povedal lokalc Boštjan, enkart, ko sva v potu svojega obraza lezla nazaj s Konjščice proti Viševniku. Od takrat sem jo vedno gledal, najbolje se vidi od kovača na Kamnah. Včasih je sledilo še nervozno opozarjanje sopotnikov: na cesto glej! Povedal pa je tudi, da on vedno počaka, da je zgornja cesta pod Osredke. To si velja zapomniti! In tako sem zjutraj najprej reševal tipičen problem Lublančana v Bohinju, parklplac pod Orožnovo kočo. Na cesti je namreč kmalu za ovinkom primerna skala, ki čaka na buldožer. Mene pa je čakalo ene dva kilo hoje pod grapo, navzdol, o groza za smučarsko dušo. V strahu, da bom odvil preveč proti Osredkom, sem lomastil po orografsko levem bregu in kar hitro na intuicijo vseeno našel prijetno zaraščeno plaznico. Kmalu so dile romale na sneg oz na povezane flike, jaz pa v drvarsko psihološko utrjevalnem tečaju spešil navzgor. Lepota, res! Žalostnica je res presenečenje, ko stopiš ven iz hoste, bukove seveda, saj so Bukovske gore. Dolinica s karakterjem, s posejanimi balvani in stolpi na obeh straneh. Nekje na 1400 sem naletel na subtilne sledi antropogenega gibanja v snežnem svetu. Tistih drugih je bilo ohoho, a ne tvegam več prepoznavanja živalskih vrst. Plaz izpred tednov je dobro počistil in zafilal dno, za vzpenjanje, posebej v senci pa ni bil prijazen, lepše se je psičkalo po zahodnem bregu. Pa še ogled proge, ne preveč gosto ostavljene, sem imel. Dva balvana sta sicer ekstremno fotogenična, mene je pa vse bolj skrbel skok, ki je bil v globki senci, s štapnami med grdo zlizano in ledeno štengo. Zakaj neki se temu pravi Pastirjev plaz, hmmm. Ker nisem hotel krstiti skoka s svojim imenom, sem nataknil dereze in z ultralahkim cepinom po špičkah odpikal čez, poledeneli sneg in ledena plošča sta držala kot v učbeniku. Če bi bilo v kakšni steni, bi vriskal, tako pa sem nekako risal zamišljeno linijo spusta in v skrbeh odbrzel gor, v kotel pod vršnim grebenom. Tudi ta amfiteater je čaroben in v viharnem predfrontem vetru srhljivo prazen. Sploh dva dni po vzponu po Čopovi (na sedlo Bila peč) do Prešerca (sedlo Uršič) in spustom po Nazorjevi (na Gilbertija), misleč, da bo tam pač manj turistov. Do vrhe je od začeta snežnih flik 800 metrov, optična prevara je varljiva, za smučarja pa niti ne boleča, saj bo spusta pač več, sem se tolažil. Z vrha nisem videl nikogar, še na Črni Prsti ne, proti Rodici pa še manj! Nisem iskal smisla življenja (referenca: Mirov zapis izpred točno enega leta in enega dneva), v vetru spokal in odvijugal dol. Kasiral sem z obrestmi in absolutno ripstipično užival. Po ogrevanju na osončeni strani sem zagrizel v trši, senčni del in kar prehitro bil pri skoku. Lepše, kot sem mislil, sem po spodobni strmini prikrmaril okoli macesenčka do rušja. 106ke niso ravno za led, 181 pa dimenzijsko ni ravno ustrezalo pantom, potegnil sem ultralahek cepinček in odpraskal ter odštamfal kakšnih 5 metrov dol, potem pa Geronimo proti balvanu. Kar je sledilo, je bilo milo rečeno orgazmično. Antiklimakterično je sledilo v bukovju, ampak res sem tišal. Nekja zavojev bi lahko sponzorirala Husquarna, a srečni in veseli smo vsi, moje noge in Ripstiski prispeli do točno 1200. (A veste tisto: gleda medvedja družina Dnevik, potem risanke in potem še reklame in potem še zajčke (zapis MM!), potem tamala dva začneta težit: oči, še pet minut, kdaj bojo spet na sporedu tisti človečnjaki, ki se lomijo po hosti. Sva gledala na National geographic, da v Kanadi med smrekami smučajo tisto Ski good or eat wood, kdaj bodo snemali pri nas, je še boljša bukovna....). A ni #alwaysgoodtimes? BTW: resna tura, resne gore!

  • Žalostnca v jutranji opravi.
  • Začetek strnjene snežne odeje.
  • Utrjevanje psihe.
  • Ogled proge.
  • Ah in oh.
  • Lurking fear.
  • Splendid isolation.
  • Do vrha je še dvesto metrov. Dol tudi!
  • Štartni travnik.
  • Po smučini se krmar spozna!
  • Klimaks.
  • Antiklimaks!

Zadnja sprememba: 22.04.2019 ob 21:17

Povej naprej:

Poglej si še

Tofana in Nuvolau

Tofana in Nuvolau

Dolomiti | Tofana de Rozes
Primož Blaha
Z Oltarja v Kotel

Z Oltarja v Kotel

Julijske Alpe | Veliki Oltar | Z vrha Oltarja na Grlo in za Ak
Matej Kosem

KOMENTARJI

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...