Malce vetroven dan nad Pokljuko
Nadmorska višina začetka strnjene snežne odeje: 1.300 m
Ker je enkrat za spremembo pri nas padlo več snega, kot pri severnih sosedih, smo se odločili da gremo pogledati kaj se dogaja z Viševnikom. Glede na biatlonske tekme na Pokljuki ter lepo napoved, količina avtomobilov na parkirišču ob 8:00 sploh ni izgledala hudo problematično. Na smuči smo se spravili takoj na parkirišču, ob prihodu na spodnje smučišče pa se je odprl pogled na četico smučarjev, ki so začeli pred nami. Ker pri teh stvareh nimam želje po štetju, prstov pa je prehitro zmanjkalo, bi zgolj na hitro ocenil, da nas je bilo pod sidri kakšnih 30 (špura proti vrhu Viševnika pa je bila vidna že iz parkirišča, kar pomeni da jih je bilo višje na hribu še kar nekaj). Ko smo priplezali do vrha smučišča se na hitro odločimo za Kačji rob in Srenjski preval, kjer smo upali, da bo ljudi manj, hkrati pa mogoče še malenkost manj vetra, kot ga je izgledalo na vrhu Viševnika.
Do Srenjskega prevala se je mešalo 30cm novega pršiča (tokrat tistega čisto pravega), spihanega ledu in klože, ampak se je dalo priti gor brez večjih problemov. Dol s Srenjskega prevala proti Jezercem je bil definitivno najboljši del današnje smučarije, z vsemi 30 novozapadlimi centimetri pršiča, potem pa spet cucke v pogon in proti vrhu Velike Draškega vrha, kjer smo sledili malce napačni špuri predhodnikov in vključili še en malce bolj plezalni vložek. Vrh pa... hja malce vetrovno, tako da nas je večina premišljevala o obračanju, ker je bilo po spihanem ledu napredovanje že dokaj neprijetno, ampak ker je veter pihal premočno ni nihče slišal predlogov sotrpinov o obračanju, zato smo pač nadaljevali do vrha.
Ko nam je uspelo v orkanskem vetru varno spraviti kože v nahrbtnike, se je zgornjni del izkazal za čisto lepo smučljiv, spodnji pa skoraj vrhunski. Potem pa spet na cucke, nazaj na Srenjski preval in po še vedno neverjetno dobrem snegu proti Kačjemu robu in nato bolj previdno proti smučišču in čim bolj naravnost brez pretiranega vijuganja po njem do avta. Ne glede na nič podlage in relativno majhno količino snega, se z malo bolj nežnimi zavoji da priti povsem do avta, brez da enkrat samkrat zaškrta pod smučmi.
Za razliko od četrkovega ne pretirano vrhunskega dneva pri severnih sosedih, je bila današnja odločitev, da ostanemo doma verjetno najboljša možna opcija... če te seveda ni strah malce vetra :)
Zadnja sprememba: 14.12.2019 ob 21:12
Poglej si še
V senci popularnega Gmeinecka, Stoder
Turnosmučarska osama nad Vršičem