Kristal v dveh različnih ploskvah
Nadmorska višina začetka strnjene snežne odeje: 950 m
Z Milojko parkirava v Planici pri -3 st.C, lepa temperatura za turo pod Jalovec. Od grozečega napovedovanja inverzije ni kaj dosti ostalo, tudi zgoraj, nad ozebnikom neke otoplitve ni bilo čutiti.
Za kočo v Tamarju sledim slabi (pešaki) špuri proti slapovom, še pred njimi zavijem naravnost proti Jalovcu. Zaradi malo snega je vzpon do prvih plazovin bolj kot ne, kobacanje čez zasnežene kupe borovcev. Višje v najbolj strmem delu izredno trda in ledena starejša špura, večji del tako režem (kakor se jo v trdo podlago sploh da) svojo. V celi dolini je bilo nekje ducat turašev in nekaj jih je natikalo dereze, saj je vzpon tudi s srenači izredno naporen, ne predstavljam si ga pa brez.
Ozebnik je ena sama strma flanka. Širina tudi čez ožino neverjetna za tak čas (konec decembra), vse je poglihano s trdim (grifik) snegom. Peš udobna gaz je narejena povsem po desnem robu pri steni Jalovca, je pa nad lijakom še vedno zgaženo čisto pod steno (desno) vpadnice vrha Jalovca, kar pa je za še vedno zasnežene desetine polic zgoraj - kratkomalo, izredno nevarno. Vsak kamen ali pa bognedaj plaz s polic te zalima do podna ozebnika....Jaz sem takoj (kot je običaj) potegnil peš gaz na rob lijaka skorajda na njegovi najnižji točki.
Spust sem začel pod "zimskim kaminom", smuka fantastična. Zapletati se začne globoko spodaj, kjer se priključi normalka s Kotovega sedla, podlaga je trda, starih smučarskih sledi je precej, a ker se vsi izogibajo plazovini so smučine skoncentrirane na ožji del, tam pa je "beton". Smuka se vsaj približno začne spet spodaj pred grmovjem, najde se še nezvožen mehak sneg. Markirana steza do Tamarja je trda pre(hitra) in zahteva reakcije v stotinkah. Ob pohvale vredno urejeni tekaški progi se udobno prismuča v Planico.
Kdor nima namena smučati ozebnik, turo proti Jalovcu zaenkrat odsvetujem.
Zadnja sprememba: 23.12.2022 ob 18:36