Kičasto v domačih gorah
Po večdnevnem mešanju pršiča po karavanških strminah sem ga včeraj šel iskat še na Ratitovec. Čudovita modrina neba me je dobesedno posrkala proti vrhu, kjer je pri Krekovi koči presenetljivo malo ljudi. Gospodar koče, Tomaž, je prav tako navdušen nad čudovitim vremenom. Pravi, da letos na Ratitovcu še ni bilo tako lepo. Torej, nisem še prav nič zamudil.
Smučam pod robom, kjer je veter v preteklih dneh dodobra premetal sneg, a se da s prilagojeno hitrostjo prav lepo smučat. Kar prehitro sem v Razorju, od tam naprej pa po dobro utrjeni progi do lovske koče.
Danes pa sem vajo še enkrat ponovil, samo da sem na Razorju zavil proti Kosmatemu vrhu. Na vrhu je tako prijetno toplo, da se mi prav nikamor ne mudi. Smučanje z vrha na severno stran je kar zoprno, saj je pobočje ponekod spihano do golega.Nekatere skale pa so prav hinavsko pokrite in ena takšnih me je kar z nerodnim padcem in odrgnino smuči kaznovala za trenutek nepazljivosti. A na vse težave sem pozabil nižje skozi gozd, kjer pa sem vendarle našel še veliko nezvoženega pršiča. Tudi smučanje po vojaški cesti do Prtovča je čisto prijetno. Ja, res kičasto v domačih gorah.
Zadnja sprememba: 01.02.2023 ob 17:57