Ker je zraven, ni lovska
Nadmorska višina začetka strnjene snežne odeje: 1.550 m
S ture na Windischkopf, so bili pogledi na zatrep doline in Jägerspitze z okoliškimi hribi fantastičen. Oblačno vreme in prihajajoča fronta je kot nalašč za poznano dolino, saj sem pred leti na Jägerspitzu že bil. Podobno pobočje je tudi proti Sommerleitenkopfu, le da sedaj vem, da je smuka še bolj direktna navzdol in zato brez prečenj globokih grabnov.
Do koče na planini Gruberalm sem 6 km prikolesaril s praznega parkirišča v Waldu. Naprej je bogato zasnežena cesta, ki pa je na izpostavljenih mestih kopna. Nekajkrat tudi navzgor odpnem smuči. Pri zadnjih kočah človeških sledi ni več. Vzpon v spodnjem delu zaradi strmine komajda s kožami, na zgornjem platoju je sneg vse bolj odjenjan (višje je bolj toplo, četudi sonca ni bilo). Smučati se po ozkem traku da z vrha. Smuka ena sama poezija po kak cm odjenjani podlagi. Najbolje je bilo tam, kjer je najbolj strmo.
Spodaj po dolini je sneg ostal kompakten in trši, s parkrat prestopi sem bil hitro pri kolesu. V Waldu je začelo rositi, predno sem se pospravil v avto pa konkretno deževati pri 9 st. C.
Zadnja sprememba: 13.04.2025 ob 19:53
Poglej si še
Ko se izgubiš na smučišču
U brajde
