Karate udarec med Glödis in Ganot
Nadmorska višina začetka strnjene snežne odeje: 1.950 m
Pristop na Kalser Törl je tako skrit toplim sončnim žarkom, da je že od mojega vzpona na Boses Weibl (23. aprila letos) zasneženost ista. Kolo sem pustil na istem kraju kot zadnjič, do snega sem bil v 10 minutah. Pa v naslednjih desetih že v derezah. Zjutraj mraz, sneg trd, strmina v spodnjih 300 višincih do 35 stopinj. Nad to strmino se spravim nazaj na kože, danes sem imel srenače ves čas, tudi v krnici so strmi prehodi brez njih znanstvena fantastika. Izstop na "sonce" in škrbino itak spet v derezah. Osrednji del gre čez 45 stopinj, mehka podlaga me fejst segreje, da pririjem do škrbine. Zgoraj na toplih skalah v sede "zakinkam", očitno me zbudi fama, da sem odsmučal v Debanttal...
Po eni uri (12.00) sem zaštartal.
Spust najprej previdno, da sem "zavohal" podlago, strme ožine je nekje 30 metrov in mine v trenu, potem pa...slike nekaj povedo, ne pa vse.
Oba dneva sem bil nad planino s kočo Glödishütte sam. Lokalci Schobertöl smučajo tudi v pršiču (vsa čast zaradi nevarnosti plazov), Kalser Törl je druga zgodba, v zgodnji zimi tja gor dostopajo za zimsko plezarijo v Glödisu (zahodna stena) , Ganotu in Ralfkoptu (impozantni severni steni), sredi zime se obisk zaradi plazov umiri...
V tem času je kombinacija s kolesom opcija, glede na zapis na Snežaku, kjer je P. Peter in ekipa šel prvič s kolesom na smuko. Menim, da bo to vse večkrat opcija že v zimi, kaj šele pomladi.
Zadnja sprememba: 04.05.2026 ob 16:53
Poglej si še
Predvrh Oberlercherja
Na magnezijev pogon