Trenutne razmere

Johanca, daj še eno rundo!

ned, 5. jul 2020

Aleš Rotar

Visoke Ture, skupina Velikega Kleka | Johannisberg | Vzhodni greben

Nadmorska višina začetka strnjene snežne odeje: 2.600 m

Težko je breme odločitev v začetku poletja, toliko vabljivih možnosti, od vode, skale, cest in poti....! Ampka kdor ima res rad gore in smučanje…. Heidi je pred dvema tednoma dala skoraj jurja na Schwarzhornu. Pa smo rekli, Johanca, daj še ti eno rundo! V nečloveški nočni uri z Lesc do Svete krvi aka Heiligenbluta. Zgodaj zjutraj je parkirna hiša še prazna, slovenskih avtov kar nekaj, tudi sledov bivakiranja… Po Gamsgrubenweg v smučarskih čevljih kloca kloc do jezerca, ker seveda nismo lokalci z elektrobiki, ki si lahko privoščijo kršiti biciklembargo. Oni imajo drugo taktiko, ultralight, pa elektro in so do župe že nazaj. Za začetek nas je eden prijazno sprašal, wohin in na odgovor Johannes smo dobili odobravajoče pritrdilo. Menjava na smuči na 2600 in po trdih ponvicah nazvgor nad Obervalderco gre še hitro, na skoraj 3000 pri možicih je sicer že kopna predsoba, prvič snamemo cucke in ker je še zjutraj lepo in trdo dol na ledenik, tako rekoč v dirndl Pastirice, malo nad cleavage in da glih not ne pademo, se še navežemo. Pešcev ogromno, lazijo na vse mogoče kuclje, smučarji pa so že daleč pred nami in nekako slutimo, da bomo najlepši firn zamudili. Po ledeniku gremo vzorno na vrvi, sneg se še ni povsem odtajal in drsamo v neskončnost. Saj se ti ne zdi, a kakšna je optična prevara opaziš, ko male pikice smučajo po Johanci navzdol. Nekje na polovici flanke se novi, beli sneg, sicer vabljivo fake zimski, začne ugrezati, celo neke vrste prihuljena kloža se pojavlja, malo mi kravžlja živce, a se nekako najde tudi varna linija na desni, ob skalah. Kot da ni dovolj, se začne upirati oprema, ena vez prijatelja nesramno sabotira in zadnjih nekaj deset metrov gremo peš, odpremo tudi mehanično delavnico z vedno prisotnim švicarskim veleposlanikom, victorinox nožem. Seveda domače tovariške pomoči ne manjka, predvsem v obliki konzultacij. Zgostijo se tudi sledi gnujev, predvsem njihovega stampeda pri spustu, ki je dodobra uničil progo. Na vrh prideva dva v sončni snežni puščavi, po mojem še ponoči nažiga…. Pokukava čez rob in videti je, da je peča odpadla z Johanine kape, lepa je severna flanka, a danes bo normalka dovolj. Dva uživava v že zelo delikatni ojuženi skorji, med zavoji se mi zdi ritmično, hitro zapisovanje skoraj bolj estetska kot športna zadeva. Kaj ne bi bila, še Klek je v ozadju, pa arena navidez majhnih gričev. Užitek popolnosti: sneg je težak, občitljiva mokra skorja zahteva ravno pravi občutek, a veliko hitrost. Ko pogledaš na višinomer in ugotoviš, koliko višincev ima vršnja flankica, se viševniki in mojstrovke nekako izgubijo. Mojstrski, kaj mojstrski, nadmojstrski izpit opravi Big G, ko z odlomljenio vezjo hitro, a mehko odpelje po vedno težjem osončenem predirajočem se stirodurju. Na ledeniku tretjič vprežemo cucke, se spet navežemo in skoraj vodoravno , saj se prijatelju tudi peta ne dviga več, naberemo zadnjih 150 metrov. In ene par žuljev. Zadnji spust je presentljivo dober, posebej v prvem, strmem delu. Spodaj so ponvice z omehčanimi robovi, a hudičevo natančno je potrebno ripniti, da držiš smer. Skobacamo se prek prehoda do jezerca in v ciljni strmini je Konec, Ende, Vege, Schluss, The End, Fin. Tudi narava se strinja: kjer je konec snega, je okoli le puščava peska, šodra in skal, skartka dolgčas! Big day, nič na silo, pa se je nabralo prek 20 km v dolžino in dobrih 1100 spusta. Ne po kakšnem zdrgnjenem prastarem poledenelem jeziku umetnega snega, temveč v visokih gorah. Takoj za robom so na poti vedno večje množice, nekateri prvič tako visoko, spet drugih ducat čaka, kdaj se bo ob svizcu pokazala še čokolada in mogoče še Tina M. Ostro oko pa takoj spazi trojico legend z dilcami na hrbti, ki prevzemajo štafeto za ponedeljkovo dežurstvo. V ponedeljek sem res večkrat poškilil na uro in si zamišljal, kako uživajo.

Na koncu se ozrem nazaj v jesen, pa zimo, pomlad in zdaj poletje, res je bilo #allwaysgoodtimes.

Hm, ampak mogoče bi pa lahko še…..