Iz Komne na Kanjavec.In nazaj.
Iz Koče pod Bogatinom štartava ob 7h. Špura je bila še večinoma poledenela,zato so bili spusti na psih,ki jih ni bilo prav malo,kar adrenalinski. Od planine Lopučnica naprej pa se je že toliko ojužilo,da nama je bil adrenalinsku del prihranjen. Po dobrih dveh urah in pol sledi prva daljša pavza na Sedmerih. Malo naju sicer skrbi,ker bo treba to pot še 1x ponoviti na še par ur podlage,ampak zaenkrat je morala še na višku. Hoja po dolini Sedmerih mine v občudovanju okoliških pejsažev.Vreme je tokrat res sodelovalo. Med vzponom proti Hribaricam se mi je začela delati cokla,vendar se nekako privlečem do vrha Hribaric,kjer počakam Matica,ki je imel še precej večje probleme s coklo. Zato se odloči počakati na Hribaricah,sam pa se odpravim naprej. Sneg je bil sicer že kar ojužen,ampak špura je še lepo držala. Po slabi uri pridem na zahodni vrh Kanjavca. Smuka do Hribaric je bila kljub pozni uri zelo dobra,za noge bi pa to težko rekel. S Hribaric pustim Maticu,da pelje naprej in res je našel pravo špuro,da sva se lepo pripeljala do Sedmerih. Le proti koncu je bilo potrebno malo poganjanja. Po krajšem počitku,zavedajoč se,da Komna ne bo prišla k nama,se odpraviva naprej. Do Lopučnice sva presenetljivo hitro,od tam pa se spet začne gor-dol,gor-dol. Morala je bila ves čas na preizkusu. Ko po n-tem vzponu v daljavi zagledava Kočo pod Bogatinom,veselju ni bilo ne konca ne kraja. Snameva pse in odsmučava še ta zadnji del. Ko po skoraj desetih urah snamem pancerje in bos po snegu naredim par korakov,je bilo današnje matranje hitro pozabljeno. Verjetno se te ture ne bom več lotil,čeprav je minila v čudovitem dnevu. Tista hoja od Sedmerih nazaj na Komno mi je bila enkrat več kot dovolj. 31km in 1800 višencev pa tudi.
Zadnja sprememba: 19.03.2023 ob 06:29
