Gruzija - Svaneti
Nadmorska višina začetka strnjene snežne odeje: 1.500 m
Ekipa se je zaradi bolezni in poškodb zmanjšala kar za tretjino in v Gruzijo nas je odpotovalo le pol ducata. Polet do Kutaisija so nam že pred meseci iz Dunaja prestavili v Bratislavo. Po pristanku je sledila skoraj šesturna kar naporna vožnja v osrčje Kavkaza do mesta Mestia, ki se nahaja na nadmorski višini okoli 1500 m in ima okoli 5000 prebivalcev. Tu smo se nastanili pri slovensko - gruzijskem paru oz. njunih sorodnikih. Ana je sicer trenutno v Sloveniji, Mate pa nas je s svojim bratom Narijem oskrbel tako smučarko kot nesmučarsko.
Zanesljivih podatkov o razmerah v teh krajih pred prihodom nismo imeli veliko, ker neplačljivih web kamer ni, komercialni vremenarji pa sporočajo le koliko snega je oz. naj bi zapadlo, ne pa tudi, koliko ga je skopnelo.
Prve tri dni se je nulta izoterma gibala okoli višine našega prebivanja. Čez dan se malo dvigne, ponoči pa spusti. Kolikor snega ponoči zapade podnevi skopni in stara nekaj deset cm debela podlaga je dokaj stalna. A z višino se stvari naglo spremenijo.
Prvi dan smo naredili turo na nad Mestijo, drugi in tretji dan pa smo se zapeljali kakšno uro vožnje iz mesta. Slednji dve turi smo zaradi sneženja končali predčasno. Ture so bile med 800 in 950 m metri vzpona.
Vse tri dni smo sonca videli le za vzorec, sneženje pa je bila stalnica. Količina novega snega se je z višino naglo večala, nad dvema tisočakoma, ga je bilo vsaj pol metra in to suhega in ne prav gostega. Izpostavljenim legam smo se izogibali. Gozdna meja je med 1800 in 2400 m. Smučanje v velikih količinah novega snega nam ni na razpolago ravno pogosto, zato smo se ga zelo razveselili. Žal pa nam ni bila vedno naklonjena vidljivost. V spodnjih delih pa je bilo ponekod na razpolago le gozdna cesta. Kjer je bila podlaga skorjasta, je bilo tudi malo zoprno.
Upamo, da bo prihodnje dni tudi pri nas kaj sonca.
Zadnja sprememba: 02.02.2026 ob 18:23
Poglej si še
Odlična popoldanska tura
Samota na Maltabergu