Gruzija - Svaneti 2. del
Nadmorska višina začetka strnjene snežne odeje: 1.500 m
Četrti dan je tako močno snežilo, da smo se namesto na hrib odpravili v lokalni muzej v Mestiji, ki sodi med deset najboljših evropskih muzejev za umetnost, zgodovino in kulturo. Preverjeno to drži in zares je vreden ogleda.
V naslednji treh dneh se je vreme končno izboljšalo. Čiste jasnine sicer ni bilo, koprena pa je bila ravno pravšnja, da nas sonce ni osmodilo, obenem pa vidljivost dovolj dobra, da ni motila dobre smuke. Sneženje v prejšnjih dneh, predvsem pa nočne temperature globoko pod ničlo so ustvarile odličen pršič, tako da smo v njem lahko tudi več kot tisočmetrske spuste odsrfali od vrha do tal. Najprej smo se odpravili pod Gulispas, naslednja dva dneva pa smo se preselili v 45 km oddaljeno gorsko vasico Ušguli na višini nekaj čez 2000 m in odsmučali dva tritisočaka: Gvibari in Lamaria. Uzrli smo tudi Užbo, ki jo nekateri omenjajo kot drugo najlepšo goro v Evropi.
Zadnji dan smo šli še na smučišče Tetnuldi, kjer je dnevna karta le okoli 16 €, smučišče pa se razteza od 2260 m do 3160 m. Dobro pripravljene proge, na katerih ni gneče in so zelo primerne za karvanje ter malo slabša vidljivost, sta nas odvrnila od prvotno načrtovanega variantnega smučanja, čeprav so možnosti zanj zelo dobre. Za konec smo nekateri vseeno izbrali pot v dolino na smučeh, kar pa je bilo vsaj na začetku kar naporen rodeo.
Domov nas je pospremilo močno sneženje, v nižinah pa je deževalo. Krenili smo iz Mestie in po 90 km oziroma 150 km pred Kutaisijem se je ob akumulacijskem jezeru na reki Enguri le malo pred našim prihodom na cesto vsul velik skalni podor. Pozneje se je zgodil za našim hrbtom še eden. Več kot 20 ur smo ostali ujeti v nikogaršnjem svetu, brez informacij, interneta, telefonskega signala, z omejeno hrano in pijačo v bližnji gostilni. Odstranjevanje z neprimernimi stroji ni dalo rezultatov in zato so ponoči plaz minirali in odšli spat. Zjutraj smo presodili, da utegne odstranjevanje skalovja trajati še nedoločno dolgo, zato smo sklenili plaz s prtljago vred preplezati. Reševalci oz. neka vrsta civilne zaščite so sprva temu nasprotovali, ko pa smo jih prepričali, da smo »climberji«, so nam pri tem celo pomagali. Avion je medtem seveda že odletel, naslednji pa je bil čez dva dni. Na srečo smo na njem ujeli še prosta mesta, sicer bi si kdove koliko časa lahko še ogledovali lepote te zanimive dežele.
Zadnja sprememba: 11.02.2026 ob 21:31
Poglej si še
Danes pa pravo surfanje
Med smrekami in brezami po pršiču