Grozljivka
Ocena glede občutka varnosti je izključno glede požlejenosti nad Srenjskim prevalom, plazovno je bilo povsod OK.
Cilj je bil Mali Draški vrh z dvema ali tremi linijami, odvisno od zalitosti in volje. Skok čez Viševnik je bil bližnjica in za predogled zalitosti. Z vrha se je videlo, da Mali Draški vrh ni bolj bel kot pred tremi tedni; očitno se je tam veter v zadnjih dneh močno igral. Kljub temu je nekaj variant zalitih na njegovih pobočjih.
Presenečenje je sledilo pri spustu na Srenjski preval. Klasika Viševnika je bila namreč relativno normalna, zato naju je malo presenetila požled na južni strani grebena, kjer sicer še ni kaj prida strmine. Popolno presenečenje pa je sledilo na bolj strmi severni strani, prvi zavoj je bil še delno grifig, zatem pa požled robnikom ni dajala skoraj nič opore in je bilo vse skupaj bolj podobno grozljivki na smučeh, ki se je končala v napihancu tik pod Srenjskim prevalom.
Da se tura ne bi prehitro končala s pobegom, sva na Mali Draški vrha skočila brez smuči. Razmere na vršni glavi so bile malenkost boljše, ledena glazura je bila samo v spodnjem delu, višje pa večinoma predirajoča se skorja. Nič prijetnega za smuči.
Spust s Srenjskega prevala do Kačjega robu je slab, vmes sva za hec še malo telovadila na požlejenem snegu, proti Zlatim vodam sva celo ujela tri ali štiri luštne mehke zavoje v gozdu (to bi morda celo zadoščalo za dve zvezdici pri smučarskih razmerah ;), kmalu pod Zlatimi vodami se je pričelo ropotanje pod smučmi, ki se je zaključilo na spodnjem smučišču. Prismuča se sicer do avta, če se umakne kopni zaključni cestni "strmini" nad Rudnim poljem.
Zadnja sprememba: 27.12.2019 ob 20:45
Poglej si še
V ISKANJU SAMOTE
Lepe so bile le zafrajhane stene
