gori, doli, naokoli
Nadmorska višina začetka strnjene snežne odeje: 1.000 m
Preverjen cilj. Malo je bilo pomislekov zaradi vetra in novega snega, vendar se je vse skupaj izkazalo za obvladljivo. Gor brez posebnosti, ker je na sedlu Uršič preveč pihalo smo podaljšali še za dobrih sto višincev pod steno. Nekaj zavojev puhca - stalna senca, potem pa je bilo potrebno že prečiti.
Razmere so spremenljive, od puhca do spihane podlage. Večinoma pa je suha kloža, debela okrog 15 cm. Pod smučmi se sicer prelomi, vendar se ne odpelje nikamor. Pod novim snegom je skrita kakšna stara smučina ali greben, ki te nemarno zaustavi, enkrat mi je zato odpelo vez.
Pridružil sem se skupini ca 10 ljudi (moram pohvalit, veliko smo delali na preventivi, vsak je smučal posamično, čakajoči spodaj so se odmaknili iz vpadnice...) s katero smo se pripeljali nad spodnjo postajo sedežnice. Loviti je bilo potrebno jezike puhca, sicer tudi kloža ni bila pretrda.
Prečka do Gilbertija je na enem mestu precej trda in strma, vendar je malo nižje narinjen sneg, tako da ni bilo nevarnosti za resnejši zdrs.
Potem pa še malo na sonce. Do sedla Bela peč je ratala že kar spomladanska čoftica. Z nje na drugo stran v dolinico - smuka dneva. Nazaj grede je potegnjena lepa špura. Občasno je malo donelo pod nogami, predvsem v prvi polovici vzpona!
Spusta nazaj na smučišče pa raje ne omenjam.. je bila pa ura že pozna in senca naredila kar pač običajno naredi južnemu snegu.
Ob robu smučišča je dovolj narinjenega snega, da se ni treba vozit po ledenih ploščah.
Ps: če še kdo pozabi doma pancarje, tako kot sem jih danes jaz - v hotelu jih sposojajo (sicer alpske) za 18€ na dan.
Zadnja sprememba: 24.04.2025 ob 10:52
Poglej si še
Razstreljeni po sončni strani Kanina
Več srečenačev prihodnjič