Durmitor - 5. dan
Nadmorska višina začetka strnjene snežne odeje: 1.450 m
Sprva se je napovedovala možnost poslabšanja vremena, pa je jutro to odpihnilo. Utrujenost je pri večini načrte nagnila v krajše ture. Sam sem se počutil dobro in zato sem se odločil za samostojno krožno turo okoli Velikega in Malega Međžeda, ki tudi velja za eno markantnejših tur v Durmitorju. No, pa nisem bil sam. Posebnost teh krajev je sorazmerno veliko število (potepuških ?) psov, ki se radi pridružijo sprehajalcem oziroma v tem primeru turnim smučarjem. Če pa jim ponudiš še kakšen priboljšek, imaš spremljevalca zagotovljenega do konca dneva. Tako je bilo že na dolgi turi pod Bobotov kuk, tokrat pa se je ponovilo. Pri vzponih v strmih brežinah in globoki ter ozki gazi mi je pasji spremljevalec sledil tako blizu, da je hodil kar po mojih smučeh, zato jo je nekajkrat »fasal« po smrčku; potem je bil previdnejši in mi sledil v varni razdalji.
V lepem vremenu sem se kmalu po ločitvi od kolegov popolnoma prepustil užitkom snežne pokrajine, njenim razsežnostim in vsemogočim podobam narave ter tako popolni tišini, da sem še že vprašal, če morda nisem oglušel. Tudi kakšna misel ali problem, ki sem jih prinesel s seboj iz svoje civilizacije, je v takšnem okolju kar nenadoma dobila svoj smisel ali rešitev, ne da bi zato porabil kakršnokoli dodatno energijo. Turo sem začel po južni strani obeh vrhov. Na sedlu, na okoli 2200 m, se tura prevesi v severna pobočja proti poti, ki gre z Bobotovega kuka. Ker mi je bila ta pot že znana, tudi skoraj dvesto višincev navzgor ni bila posebno velik napor. Po prihodu na Črno jezero sem moral še nazaj na smučišče, kar je okoli 4 km zračne linije. Jezero sem prečil kar po sredini, kar je seveda "strogo prepovedano", pa na srečo to nikogar ne moti. Kmalu po drugi uri na smučišču pridružil kolegom. Pivo seveda ni izostalo. 17 km in 1150 višincev.
Zadnja sprememba: 28.02.2023 ob 21:11