Durmitor - 4. dan
Nadmorska višina začetka strnjene snežne odeje: 1.450 m
Dodobra utrujeni od prejšnjega dne smo večinsko podprli predlog, da gremo pogledat, kaj turnosmučarskega lahko ponudi sosednji Kolašin. Do tja je skoraj sto kilometrov. Ko pa smo se spustili do kanjona Tare in si ogledali znameniti most čez reko, smo med množico obcestnih vabil za zipline, kafiče, cimre in roomse ter še kaj, komaj opazili majhen, kakšnih 40 x 60 cm velik napis, na katerem je pisalo, da je cesta zaprta. K sreči sta bila v bližini dva elektrikarja, ki sta potrdila, da je cesta že dva meseca zares zaprta in da to tako in tako vsak ve ter da je obvoz samo preko Žabljaka. Najbolj so se ustnice v nasmeh raztegnile Vitalu, ki je že zjutraj navijal za turo v enega od južnih grabnov na Šljemenu.
Po vrnitvi na planoto smo se zato prepustili njegovemu vodstvu in prilezli do nekaj čez 2300 m. Na sam greben nismo našli primernega prehoda, zato smo odnehali. Spet smo uživali v vijuganju po odmrznjenih pobočjih grabna, kjer si konte oziroma vrtače sledijo druga za drugo. Le malo popaziti je treba, da je hitrosti na njem koncu še toliko, da se brez štamfanja prepelješ v naslednjo vrtačo. 850 višincev.
Zadnja sprememba: 28.02.2023 ob 20:52