Deviške planjave južnega sveta Draških Vrhov
Nadmorska višina začetka strnjene snežne odeje: 1.347 m
Rano za dné smo ubrali kolovoze vseh možnih smeri in križpotij proti polju Rudnem. Ob karavli začenši svojo pot, večidel hodeč na smučeh, smo se jako zavzeli, da pod pobočji Krascé opravimo s potjo brez snemanj teh čudovitih priprav za zimsko udejstvovanje, a uspešni nismo bili vzlic mnogoštevilnih kopnin inu drugih zemeljskih elementov, ki tako neljubo prekinjajo bela pobočja. Na križpotju nad Konjščico nemudoma vdenemo podse smuči in jo smuknemo proti Planini inu nadalje po nje severnih iztekih naproti krnici Jezerce. Množina novozapadlega snega strumno narašča in na Jezercih znaša kakih pet dunajskih palcev. Na poti Studorske Prevale v dah-jemajoči priliki gorske idile menjaje orjemo gaz in precej dospemo do sedla, kjer lahan vetrič nam vije krog glava in hladi razbeljena žvota. Od tam planemo v severni smeri in po nedrjih in končno vršni piramidi Velikega Draškega vrha po (ne)prilikah menjavajočih se podlag (pršič, kloža, zbit pršič, led) dospemo na vrh razglednika (utilizirali smo kakopak tudi srenače). Pogled po okoliških vrheh; razgled, dalekosežen in jasan po čudovitem svetu Julijskih alp prikliče na plan misli in čustev, katerih se v pisani besedi ni moč določno izreči!
Smuka dolskoz razmeroma prvovrstna. Občasno smuščarja preseneti podpovršni kamen, skalnjak ali ledena plošča, dasiravno je moč to pričakovati inu se vnaprej pripraviti na te motilne veličine. Toplo solnce je planjave pršičja urno predelovalo in mehčalo, zato po poldnevu ta že ni imel svojin po-padavinskega jutra. Tako bila se nam je jako dopadla smuka do Jezerc, de kanili smo še na Srenski preval se skobacati ino od tam vzhodno od Viševnika v dolino se odpeljati.
Blagovoljni bralec naj bo uverjen...blaginja snežnih razmer ponuja darove, ki jih ni zavreči. V goró je kreniti!
Zadnja sprememba: 16.03.2023 ob 20:58
