Če ni boljšega, je tudi to dobro
Nadmorska višina začetka strnjene snežne odeje: 1.340 m
Na severni strani Alp s snegom nad 2000 metri ni kaj bolje kot na južni strani. V nižjih legah pa ga je več, na osojnih legah je do dolin, zato je možno planirati turo tudi z več kot tisoč višinci od avta do avta. Odločili smo se za znano turo z visoko verjetnostjo vsaj solidnih če ne dobrih razmer.
V Waldu po novem kasirajo parkirnino, vendar avtomat »razume« samo celodnevno naročilo in tako je strošek 8 € namesto polovico manj.
Pot se takoj postavi pokonci in čeprav prva polovica lahko poteka po zložni »traktorski« cesti, je možno ubrati številne strmejše bližnjice.
Nad gozdno meje se teren najprej položi v kakšne 3 km dolgo počasi vzpenjajočo se dolino In der Holle. Ta se zaključi s cca 200 m visokim in kakšen kilometer dolgim ovalnim zatrepom. Vanj z vrha vodi več »kuloarčkov« z različnimi strminami. Vstop v nekatere preprečujejo opasti.
Seveda smo pogledovali tudi proti Weissecku, a je bil popolnoma oguljen. Misel na krožno pot v dolino Odekar, ki bi terjala še uro ali več skalnega pešačenja, smo zato hitro opustili.
Izbrali smo si različne vstope in se seveda s presežki argumentov hvalili, katera strmina je bila boljša. Spust do gozdne meje je potekal večinoma po trdem snegu, ki pa je zaradi toplega fena ponekod že popuščal. Sem in tja so bili pasovi napihanca, kjer se je ponekod udiralo. Zato prav veliko zaporednih zavojev na konstanti podlagi nismo naredili. Vseeno pa je bila smučarija še kar dobra. Proti gozdni meji in v njej je bila podlaga bolj konstanta, celo z nekaj nepredelanega pršiča, žal pa s premajhnim naklonom, da bi »špricalo«. Zadnjo tretjino spusta smo se držali udobne in lagodne »piste« po dostavni poti, saj je bilo po bližnjicah čez gosti gozd in travnike premalo snega.
Skupaj 1170 m višincev in cca 13 km.
Zadnja sprememba: 26.01.2025 ob 17:32
Poglej si še

Orkansko vetrovno
