Aignerhöhe – srednje zahtevna, pasje odobrena tura
Nadmorska višina začetka strnjene snežne odeje: 2.105 m
Danes smo v Avstriji odkljukali še eno epsko turo na Aignerhöhe (2.105m). Tura je srednje zahtevna, ravno prav, da imaš čas razmišljat, zakaj nisi ostal doma na kavču – a hkrati dovolj zabavna, da na to hitro pozabiš. V ekipi: dva border collieja, ki sta bila prepričana, da vodita odpravo, in midva, ki sva jima samo sledila. Štart iz Walda, kjer je parkiranje urejeno (8 €), cesta pa je bila celo od vrha nazaj prevozna s smučmi do parkirišča– luksuz, ki ga človek ne ceni dovolj, dokler ga nima. Planinske koče? Zaprte. Vse. Tako da čaj iz termovke in sendvič iz nahrbtnika sta danes nosila Michelin zvezdice. Na poti je sicer bivak, kjer si lahko malo oddahneš in preveriš, ali še čutiš noge. Do vrha smo rabili približno cca. 3 - 4 ure ( cca 950 m vzpona ) v družbi dveh border colliejev, ki sta imela občutek, da gre za pasjo tekmo in ne planinsko turo. Smuka? Top razred – takšna, da se še smuči same hvalijo. Sonce je sijalo, kot da je plačano po uri, sneg pa je bil ravno pravšnji: ne pretrd, ne premehak, skratka instagram-ready (čeprav smo itak preveč smučali, da bi slikali). Povder je bil kar lepo posmučan, ampak še vedno dovolj dober, da se smučke same peljejo in ti oprostijo kakšno tehnično napako. Plazovna nevarnost stopnja 2 – ves čas smo se počutili varno, brez drame in brez heroizmov. Psi so leteli gor in dol po pobočju, mi pa za njimi z velikimi nasmehi in še večjimi apetiti po koncu ture. Popoln dan, Avstrija spet ni razočarala ☀️⛷️??
Zadnja sprememba: 31.01.2026 ob 18:57
Poglej si še
Za zadnji dan počitnic pa še na turno
Nad planino Pecol